Skoči na vsebino

Zavod Skala don Bosko

Prostovoljci (ESE) se predstavijo

  • od
Prijatelj Ahmed iz Palestine

Moje ime je Ahmed Jamal Kullab. Sem iz Palestine. Visok sem 177 cm. Sem trener akrobatskega plesa in palestinskega dabkeja, moje ozadje je breakdance. Študiral sem osnovnošolsko poučevanje na Al -Quds Open University. Sem soustanovitelj Terhal Circus Group. Sem plesalec in cirkuški umetnik na cirkuški šoli Nablus, sodeloval sem pri produkciji ‘Maktoob, plesne barve in stoli’. Z ekipo Outlaw Breakdance sem sodeloval pri številnih lokalnih plesnih predstavah v Palestini.  Sem direktor produkcije “Station48” – z družbo stereo 48 sem plesal na produkcijah v Palestini (potovanje v Jeruzalem 2020, hip hop Geez 2018) ter z njimi nastopal na številnih turnejah po Palestini in Evropi. Narejen od Terhal Circus Group, izvajalec pri projektu Instant Acts, ki ga je produciral Interkubst s sedežem v Berlinu in Italiji.

Ahmed Kullab

Pozdrav domov iz Irske

S koncem avgusta sem postala ESE prostovoljka pri Galway Community Circus, ki je vodilna organizacija na Irskem za mladinski in socialni cirkus z lokalnim, nacionalnim in mednarodnim slovesom. Z drugimi besedami bi gostujočo organizacijo opisala kot multikulturno cirkuško družino, kjer je vsak član ekipe pomemben pri skupni sestavljanki.

Moja vloga je »tutor assistant«, kar pomeni, da skupaj z drugimi tutorji tedensko načrtujemo ure ter poučujemo cirkuške veščine.

Skupine, kjer poučujem, so:

  • »family circus«, kjer so družine z otroki v starosti 4+ let,
  • »toddlers circus«, vključeni so otroci od 1. do 4. leta skupaj s staršem, 
  • »topsy« in »tiny«, kjer so otroci od 5. do 7. leta,
  • »unicyclops« in »diabolodudes«, skupini otrok od 8. do 11. leta.

Občasno grem tudi na teren, kjer se srečam z različnimi skupinami po socialnem cirkusu.

Ko ne poučujem, opravljam tudi druge naloge, med drugim skrbim za tedensko pospravljanje skladišča s cirkuškimi rekviziti, urejam knjižnice s cirkuško literaturo, arhiviram starejše fotografij, skrbim za škatlo z idejami, kjer se zbirajo vsi predlogi za izboljšavo ali kritiko itn. Večkrat sem tudi sama v vlogi učenke, še posebno, če izobraževanje izvaja zunanji izvajalec, ali pa pri tedenskih urah »adult aerial« ter pri »fit & flex«. 

Živim v hiši, ki si jo delim z drugimi ESC prostovoljkami (dvema Špankama, ki sta prav tako »tutor assistant« in Italijanko, ki dela v administraciji). Naš dom je na majhnem griču in je od cirkusa oddaljen kakih 15 minut peš oz. dobrih 5 minut s kolesom (odvisno od semaforjev). Imeti kolo je tukaj pomembno, saj omogoča mobilnost in prav tako ne obstaneš v prometnih zamaških, ki so v jutranjih ali popoldanskih urah pogosti. Do samega centra mesta imam 10 minut s kolesom. Čeprav velikokrat ne zahajam tja, ampak ko grem, se pa z velikim veseljem sprehodim po glavnem predelu mesta, saj ima zame poseben čar, prav tako pa občasno prisluhnem uličnim umetnikom.

Galway je multikulturno mesto, kjer lahko vsak zase kaj najde. Sama se najraje sprehajam ob zalivu, še posebno ob sončnih dnevih, ki so tukaj bolj redki, ampak toliko bolj dragoceni. Če se znajdeš na pravem mestu ob pravem času, lahko občuduješ čudovite mavrice. Obvezni dodatek je tukaj zagotovo dežna oprema, saj nikoli ne veš, kdaj te bo dež presenetil. Zgodilo se mi je že, da je nepričakovano začelo deževati in ni bilo smisla, da bi si nadela dežni plašč, tako da sem domov prišla popolnoma premočena.

To je le delček moje nove dogodivščine. Ponovno se bom javila čez nekaj časa.

Nastja Fekonja

Laura iz Srbije se predstavi

Živjo vsem!

Moje ime je Laura, stara sem 26 let. Rodil sem se v Novem Sadu v Srbiji. Predstavila bi se kot ustvarjalna in globoko radovedna posameznica, ki se neprestano uči. Že od malih nog sem razumela, da je moja radovednost prevelika za življenje na enem mestu, zato sem svojo nacionalnost spremenila v državljanstvo našega planeta Zemlje, zbrala pogum in skočila v reko, imenovano Življenje.

V 12 letih izobraževanja sem bila aktivna na področjih  družbenega aktivizma, solidarnosti, socialne enakosti in človekovih pravic. Leta 2014 sem dokončala srednjo šolo za umetnost in dizajn v Srbiji, in takoj po diplomi pričela prostovoljno delati na Serbia Fashion Weeku, kar mi je odprlo nove priložnosti, tako da zadnjih 7 let živim v tujini.

Moja prva izkušnja življenja  v tujini je bila na Nizozemskem, verjeli ali ne, tam, sredi ničesar, sem bila varuška za psa pri eni zelo smešni družini. Tam sem se pričela učiti o sebi v različnih okoljih, z različnimi kulturami in izven svojih con udobja. Prvič, ko sem se odselila od doma, iz maminega gnezda, ni bilo lahko, vendar nisem bila pripravljena zamuditi priložnosti samo zaradi nekaj negotovih žgečkanj v trebuhu.

Po prebijanju ledu s temi prvimi koraki se mi je vsaka naslednja želja zdela vse bolj uresničljiva, zato sem vztrajala pri svojih sanjah in željah po novih dogodivščinah. To me je pripeljalo do naslednjega poglavja, naslednja štiri leta sem preživela v Rigi v Latviji. Čeprav je bil moj pogum še vedno zvezda predstave, je v tem poglavju glavno vlogo imela ljubezen, saj  sem si dovolila verjeti in slediti svojim občutkom. V Rigi sem delala na področju oblikovanja, glasbe in umetnosti. Čeprav sem bila takrat stara komaj 20 let, sem bila pripravljen stopiti v odraslost, si nadeti obleko in se začeti učiti marsikaj novega.

Delala sem za italijansko podjetje za oblikovno svetovanje, kot vodja za odnose z javnostmi/marketing in medijska partnerstva ter vodja produkcije za njihovo revijo. Za samostojne projekte sem delala kot vodja proizvodnje za vrhunsko italijansko blagovno znamko oblačil za plažo, bila sem postprodukcijska urednica za tri modne revije (francoska, kitajska in savdskoarabska), pomočnica pri organizaciji dogodkov klasične glasbe, urednica knjige latvijskega pesnika, sodelovala pri nekaj evropskih tednih mode in imela nekaj osebnih projektov za notranje oblikovanje in prenove. Ob vseh teh izkušnjah dela z odraslimi sem zamudila nekaj zabave in da bi nahranila svojega notranjega otroka, sem med vikendi začela delati z otroki kot učiteljica angleščine v majhnem angleškem centru.

Morda se sliši intenzivno in tudi res je bilo. A vse, kar sem si želela, za vsako posamezno stvar sem trdo delala, pridobila znanje in izkušnje, ki jih bom vedno nosila s seboj.

Tako je po štirih letih napočil čas za novo avanturo, spakirala sem svoje stvari in odšla obiskat svojega najboljšega prijatelja v Hanoi v Vietnamu. Igra priložnosti, naključij ali zgolj življenje, nekako me je pripeljalo do tega, da sem zadnji dve leti preživela v tej nori deželi, povsem drugačnem svetu, kulturi in slogu življenja.

Poleg moje nove strasti, vožnje z velikimi motorji, sem našla nekaj neverjetnih ljudi, ki so mi takoj postali družina in podpora. V svojem vietnamskem življenju sem imela priložnost delati kot koordinatorica in vodja dogodkov za svetovalno agencijo, programiranje dogodkov in rezervacijsko agencijo na področju elektronske glasbe, stilistka za fotografiranje, moja glavna služba pa je bila poučevanje angleščine v Montessori in Reggio Emilia vrtcih.

Po vrnitvi v Srbijo sredi septembra letos sem se nenadoma udeležila seminarja Beta cirkusa, kar mi je odprlo nova vrata na cirkuškem področju. Cirkus pa zame pravzaprav ni novost, saj so bili v času moje mladosti v cirkusu moji bližnji prijatelji, in z njimi sem delala na področju zabave: vrtenje ognja, hoja na hoduljah itd.

Kot sem že napisala, sem res globoko radovedna in ni veliko stvari, ki bi me lahko ustavile, da bi si želela in hotela več. Tako se zdaj, v svojem 26. letu, potapljam v novo iskanje v cirkusu Fuskabo. Pred nekaj tedni sem začela svojo 9-mesečno prostovoljsko pustolovščino, v kateri bom, upam, odklenila cirkuškega guruja v sebi in delila svoje znanje s tistimi, ki se želijo družiti z mano. Za vse, ki to berete, bodite sami sebi prijatelji, verjemite vase in ne nehajte delati za svoje sanje. <3

Laura Beljanski