Začetki

ZGODOVINA SKALE

Skala - mladinska ulična vzgoja je nevladna, neprofitna in nepolitična organizacija. Deluje pod okriljem Zavoda Salesianum, ki ga je leta 1996 ustanovil Salezijanski inšpektorat v Ljubljani.

Začetki dejavnosti Skale segajo v leto 1995, pri čemer so bili prostovoljci ključni začetniki iniciative za ulično mladinsko delo v mestnih blokovskih naseljih Novih Fužin, Novih Jarš, Rakove Jelše in drugod. Svojo redno dejavnost Skala izvaja v Ljubljani, s posameznimi programi pa animira otroke in mladostnike tudi v drugih krajih Slovenije.

Tistega leta 1995 se je skupina študentov in salezijancev odločila, da nekaj naredi za tiste mlade, ki večino svojega časa preživijo na ulicah, se ne vključujejo v razne organizirane dejavnosti in ustanove… 15 let je že od tega, vendar poslanstvo in temeljne oblike dela ostajajo enake. Iz arhiva smo potegnili predstavitev Skale in začetka Busa veselja, ki se glasi takole:

»Nosilna dejavnost Skale je mladinska ulična vzgoja. Ob samem nastanku Skale smo se odločili, da ne bomo čakali mladih, da pridejo k nam, ampak gremo mi med njih. Med srečevanjem z mladimi na ulici se je kmalu izkazalo, da za kvalitetno delo in konkretno ponudbo potrebujemo svoje prostore. Takšne prostore, ki bodo mladi privlačni. Najprej smo začeli z intenzivnim iskanjem prostora v bližini Novih Jarš (tam smo se najpogosteje dobivali z mladimi). V tem času sta se dva naša prostovoljca udeležila mednarodnega posveta na Bavarskem, od koder sta prinesla idejo o »potujočem zabavišču«. Projekt iz Nemčije smo prilagodili našemu prostoru in potrebam mladih, s katerimi se srečujemo. Kupili smo rabljen avtobus in ga preuredili tako, da je imel dve možnosti nastavitve:

  1. potovalno (izgled jedilnice z 7 mizami in 25 sedeži)
  2. delovno - mobilni mladinski center, ki je namenjen rednemu vzgojnemu delu.

Vsa obnovitvena dela so potekala v AS Remont Domžale, ki so jih končali v juliju 1997. Do konca počitnic je bilo potrebno narediti še nekaj popravkov, v začetku šolskega leta, točneje 8. septembra, pa smo Bus Veselja pripeljali na Rakovnik. Uraden začetek ter blagoslov Busa veselja in celotnega projekta je bil 2. oktobra 1997 na Prešernovem trgu v Ljubljani, 9. oktobra pa v Domžalah, v sodelovanju s Karitas Domžale in Centrom za mlade in Radiem Hit. Začeli smo z rednim programom na Fužinah, Novih Jaršah in Domžalah (kasneje še na Rakovi Jelši), kjer smo mladim na Busu veselja nudili: svetovalnico, igralnico, učilnico, info-točko, kino, izlete, idr., predvsem pa kraj srečanja in odnosa. Poleg rednega programa smo z vozilom gostovali v številnih drugih krajih in ustanovah, župnijah, ipd.«

V letu 2004 se je začel program tudi v večernih urah, v obliki projekta Polnočni bus. Program je bil namenjen mladim od 15-25 let, ki se zadržujejo v večernih urah na ulici, so zaznamovani s fenomenom ulice in druge generacije.

Mobilni mladinski center je dobil ime »Bus veselja« in je bil od leta 1997 pa do novembra 2006 medij, ki je otrokom in mladim omogočal:

  • prostor srečevanja v njihovem življenjskem okolju
  • prijateljsko navzočnost prostovoljcev in sodelavcev Skale
  • izkušnjo drugačnega, pozitivnega načina življenja
  • ponudbo organiziranega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa ter dodatne učne pomoči.

Konkretne dejavnosti in termin programa se je skozi vsa ta leta spreminjal, bistveni namen pa je ostal enak: mladinska ulična vzgoja preko šolskih, svetovalnih, razvedrilnih, medosebnih in duhovnih dejavnosti.

Kdo so bili najbolj zaslužni za začetek celotnega projekta? Martin Lisec, Bernarda Mali (takrat Vindišar), Jože Gornik, Matej Križanič, Rudi Tisel, Jože Rojko, Tanja Metelko in mnogi animatorji tistega časa.