Zimski počitniški program

Fužine
27.02.2017

Naš prvi počitniški dan,  se je začel z prihodom Minibusa na Fužine. Ob njem smo imeli razne igre: z loparjem, namizni nogomet, mini ping- pong; skupini nogometašev in košarkarjev sta bili  na igriščih; skupina deklet je pa medtem pridno pripravljala kosilo, tokrat krompirjevi svaljki, pod strokovnim vodstvom naše Polone.  Ko je bilo vse pripravljeno, smo hitro pohiteli iz vseh strani do »naše kuhinje« in pridno vsak  s svojim krožnikom čakali na kosilo, po kosilu pa še skupna igra za slovo tega lepega sončnega dneva. V torek je prišlo na vrsto pustovanje, vsi mali in veliki smo prišli z maskami in našemljeni, nagradili smo najlepše maske, pripravili smo igr. Zef je pripravil zanimiv Kviz, to je bila glavna točka tega večera, sodelovali smo vsi, mladi in odrasli. Pokazali smo svoje znanje, tekmovali  med seboj, plesali in se skupaj zabavali. Za konec smo se zbrali ob dobrotah, kjer ni manjkalo krofov, malo poklepetali ter nadaljevali vsak svojo pot naprej. Z lepim občutkom v družinskem ozračju, smo preživeli »super pustni torek«. Po krofih in obilo hrane se je spodobilo da bi malo »migali«. Tako smo se  v sredo odpravili na drsanje, tokrat so bili otroci naši učitelji, potrpežljivi in vztrajni so bili z nami, spodbujali so nas, dokler se nismo naučili, bravo otroci; da bi bila sreda popolna in ker smo imeli še nekaj moči,  smo po malici šli na bowling. Po skupinah smo se zbrali in 2 uri »kegljali«  pokazali naše znanje, in se učili zbijati »keglje«. V četrtek smo zgodaj vstali, ker smo bili namenjeni proti Bohinju; malo oblačen in meglen dan je bil, ko smo pa prispeli do cilja, se je vse spremenilo,  pričakal nas je  sončen in jasen dan. Prostor ki smo si izbrali za sankanje, v bližini Pokljuke, je bil namenjen samo nam, prava paša za oči. Hitro smo zagrabili za gume, lopatke in sanke in se odpravili proti vrhu hriba, da bi čim prej pripravili stezo za spust v dolino. Nagrajeni so bili najdaljši spusti, trudili smo se da bi podirali »rekorde«, splačali so se sprehodi gor do starta, pa če prav je bilo včasih kar utrudljivo. Počasi je senca začela pokrivati našo stezo, postajalo je bolj hladno, napoved da se bliža čas našega odhoda in kot po naši navadi se spodobi smo imeli še evalvacijo dneva. Besede, ki so odmevale in še odmevajo po njej, so bile: zelo lepo, vrhunsko, odlično, super… . Ja, prečudoviti dan, smo preživeli ob naravnih lepotah in lepi družbi. Zadnji dan naših počitnic smo ga zaključili spet na Fužinah, tudi tokrat ni manjkalo športnih aktivnosti, kulinaričnih receptov in štafetnih igrah. Za konec kot vrhunec tega dneva smo si izbrali skupinski tek na Fužinski hrib.  Na hribu je ob močnem vetru, trdno plapolala zastava naše Skale. Nepozabne počitnice in nepozabni nasmehi otrok  so najlepše darilo nam, ki menimo, da je »Vzgoja stvar srca«.

 

Več fotografij najdete v galeriji.

Emil.