Mladinska ulična vzgoja

Savinjska statistična regija

Ko čas teče, se z Minibusovim kvizom »Kdo želi biti Slovenionar?« pomikamo čedalje bolj na vzhod. Tako smo že pri savinjski statistični regiji.

Savinjska regija je ena izmed dvanajstih regij Slovenije, po velikosti pa je tretja izmed vseh. Velikost regije: 2.301 km2, kar predstavlja 11,4 % površine Slovenije. V regiji je 253.845 prebivalcev oziroma 12,4 % slovenskega prebivalstva.

Največji urbani in gospodarski središči v regiji sta Celje in Velenje:
Celje Velenje
Občinska središča s statusom mesta so Laško, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur in Žalec:
Laško Rogaška Slatina
Slovenske Konjice Šentjur
Žalec

 

Druga občinska središča pa so še Braslovče, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje,  Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogatec, Solčava, Šmarje pri Jelšah, Šmartno  ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko in Zreče.

Ta nekdanja dežela grofov Celjskih je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, Spodnjo Savinjsko dolino, Kozjansko gričevje ter Velenjsko kotlino. Regija ima tudi veliko vodno bogastvo, saj ima veliko rek, jezer ter izvirov pitne, termalne in mineralne vode. Osrednja reka regije je Savinja, najdaljša reka, ki teče izključno po slovenskem ozemlju. Slap Rinka, nad katerim začenja svoje življenje, je spomenik naravne dediščine v nedrju Savinjskih Alp. Tu najdemo tudi Logarsko dolino, eno najlepših alpskih dolin. Ob Savinji najdemo številne lepo urejene turistične kampe, ki jih odkriva vse več obiskovalcev. Večja jezera in ribniki  Savinjske regije so: Šmartinsko, Velenjsko, Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško, Presersko,  Slivniško jezero, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Jernejček in drugi.  Naravna posebnost regije je Kozjanski park, ki je eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije. V Savinjsko regijo spada tudi območje Pohorja, ki s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega od biserov narave Slovenije. V regiji najdemo tudi kraško jamo Pekel, ki jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji. Posebno naravno bogastvo se nahaja v Velenjski kotlini, kjer je največje nahajališče lignita v tem delu Evrope.

Kulturno dediščino polpretekle zgodovine Savinjske regije so najbolj zaznamovali grofje Celjski, ki izvirajo iz rodbine gospodov Žovneških. Še dan danes se oživljajo zgodbe z liki Friderika I., Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniške. Srednjeveško zgodovino regije izpričujejo številni dvorci in gradovi, od katerih so najbolje obnovljeni Celjski grad, Velenjski grad, grad Podsreda, dvorec Strmol v Rogatcu in grad Komenda na Polzeli. Posebno mesto v zgodovini regije zasedajo odkritja rimske Celeie, mesta, ki ga je delno moč videti pod današnjim Celjem. Pomembni zgodovinski obeležji sta tudi rimsko antično grobišče v Šempetru in arheološko najdišče Rifnik pri Šentjurju z največjo poznoantično naselbino na Slovenskem. Kartuzijanska samostana v Žičah in Jurkloštru sta posebni dragocenosti. V množici lepo ohranjenih cerkva je najznamenitejša cerkev Sv. Roka s kalvarijo v Šmarju pri Jelšah, ki predstavlja eno od sedmerih čudes Slovenije. Kot zanimivost velja, da ima regija v Velenju tudi največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu.

Savinjska regija ima izjemno strateško lego. Umeščena je v središče Slovenije, skoznjo potekajo pomembne mednarodne cestne in železniške povezave. Med največje in najuspešnejše gospodarske sisteme v regiji se uvrščajo: Gorenje Velenje, Unior Zreče, Termoelektrarna Šoštanj, Cinkarna Celje, Kovintrade Celje, Premogovnik Velenje, Štore Steel, BSH Hišni aparati Nazarje, Engrotuš Celje in SG Automotive Slovenske Konjice. Med srednje velike in najuspešnejše se uvrščajo: Zlatarna Celje, KLS Ljubno, Cetis, Bisol Group, EMO Orodjarna, Terme Olimia, GKN Driveline Slovenija, Steklarna Rogaška, GIC Gradnje, SwatyComet, Izletnik Celje, MIK – Mednarodno trgovsko in proizvodno Podjetje, Etol, Konus Konex, Vitli Krpan, Jagros Podplat, Kozmetika Afrodita in vse več drugih. V regiji deluje tudi družba Celjski sejem, ki prireja številne sejemske dogodke, od katerih je najbolj znan vsakoletni Mednarodni obrtni sejem.

Kmetijske površine obsegajo 30% zemljišč v regiji. Med kmetijskimi aktivnostmi v regiji prevladujejo živinoreja (ta regija je prva v reji goveda), proizvodnja mleka, vinogradništvo in sadjarstvo ter gozdarstvo. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turizem na kmetijah s ponudbo domačih izdelkov. Posebnost regije je hmeljarstvo, ki je edinstveno v Sloveniji in tipično tradicionalno za Spodnjo Savinjsko dolino. Celjske Mesnine in Mlekarna Celeia sta z uveljavljeno blagovno znamko uspešni in največji regijski odkupni in predelovalni kmetijski gospodarski družbi, največji vinogradniški družbi sta Klet Imeno in Zlati grič z znamenitimi vinogradniškimi Škalcami.

Savinjska regija postaja prepoznavna in uspešna turistična destinacija. Regija se ponaša s sedmerimi naravnimi termalnimi zdravilišči, kjer vse več gostov poišče in najde sprostitev, dobro počutje ter zdravje. Ponos regije so: Terme Olimia, Thermana Laško, Terme Topolšica, Terme Zreče, Rimske terme, Zdravilišče Rogaška Slatina z vrelci naravne mineralne vode in Terme Dobrna kot najstarejše slovensko termalno zdravilišče. Turizem poganjajo tudi turistična središča Rogla kot največji regijski poletno – smučarski center, RTC Golte in RTC Celjska koča. Kot se za turistično regijo spodobi, se v njej vse leto vrstijo različne zanimive prireditve, med katerimi je tradicionalno Pivo in cvetje v Laškem največja turistična prireditev v Sloveniji, Pikin festival v Velenju pa največji otroški festival v Sloveniji. Razstave cvetja v Mozirskem gaju vsako leto obišče več deset tisoč ljudi. Posebnost turistične ponudbe postaja tudi 517 km dolga regijska kolesarska pot.

Pripravila: Kornelija Debelak (informacije pobrane iz glave in s svetovnega spleta :))

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Savinjska_statisti%C4%8Dna_regija

http://www.rasr.si/si/