Socialni cirkus – Vzgojni pristop, ki spreminja življenja otrok in mladih

Zef Berišaj

Don Bosko je deloval v začetku industrijske revolucije, ki je pripeljala do izbruha velikih družbenih, ekonomskih in socialnih problemov. Najbolj so bili na udaru mladi, za katere je Don Bosko dal svoje življenje in določene mlade rešil iz družbene črne luknje. Današnji čas se bistveno ne razlikuje od tistega, v katerem je deloval Don Bosko. Kapitalizem in digitalna revolucija je današnje otroke in mlade pripeljala do kritične točke, do njihove osebnostne črne luknje – luknje brez vrednot, identitete, smisla, ciljev …

Ena od Don Boskovih metod pri delu z mladimi je bila uporaba cirkuških veščin. V tistem času so se začele razvijati tudi komercialne cirkuške predstave, ki so vabile množice ljudi ter obiskovalcem predstavljale zatočišče pred družbenimi in osebnostnimi težavami … Na drugi strani Don Bosko za prenos cirkuških spretnosti in znanj ni zahteval plačila, saj je želel vsem ljudem predati določeno pozitivno sporočilo (pridiga, kateheza, pogovor …). Prav to je sto let po Don Bosku ponovno odkril socialni cirkus.

Fuskabo – prvi mladinski in socialni cirkus v Sloveniji

Fuskabo je projekt, kjer s pomočjo cirkuških aktivnosti vzgajamo otroke in mlade ter spodbujamo njihov osebni, kreativni in kulturni razvoj. Ime je sestavljeno iz FU kot Fužine, SKA kot Skala in BO kot Don Bosko. Projekt predstavlja inovativen pristop k oblikovanju novih načinov socializacije, ki dajejo dodatne možnosti za družbeno vključitev tistih, ki to najbolj potrebujejo. Projekt se je začel leta 2013 na ulicah ljubljanskih Fužin kot cirkuška delavnica v sklopu terenskega vzgojnega programa Minibus veselja. Zaradi povečanega zanimanja se je s časom preselil v prostore Skale pod mentorstvom Zefa Berišaja. Tam se tudi danes udeležencem ponuja redno vodeno in strukturirano dejavnost vsak dan v tednu. Trenutno v projektu sodeluje okoli 35 udeležencev starih od 6 do 18 let, ki prihajajo iz različnih koncev Ljubljane, vsak s svojimi potrebami, glede na njihovo družinsko, socialno in ekonomsko okolje. Od ustanovitve pa do danes ima skupina za seboj več kot 200 cirkuških dogodkov (nastopi in delavnice) v različnih krajih po Sloveniji in tujini. V naslednjem šolskem letu 2019/2020 načrtujemo ustanovitev cirkuške šole, ki bo lokalnemu okolju ponujala edinstven, kakovosten in strukturiran izobraževalni program.

Socialni (sodobni) cirkus

Metoda socialnega cirkusa se je oblikovala, ko so cirkuški kadri in akademiki začeli spremljati t.i. “stranske učinke” stika posameznikov s cirkusom. Pri uporabnikih je bil opazen pozitiven vpliv na intelektualen razvoj, stopnjo socialne občutljivosti, razvoj fine motorike in splošne telesne pripravljenosti. Vključenost v cirkus spodbuja ustvarjalnost, povečuje samozavest in komunikativnost, vztrajnost, timsko sodelovanje, zaupanje in zmanjšuje socialno-kulturne razlike. Spodbujanje vseh teh psihofizičnih mehanizmov pozitivno vpliva na razvoj posameznikove osebnosti, njegovih telesnih in umskih zmožnosti in spodbuja kulturno udejstvovanje. Sama vaja pa preko povečane sposobnosti sinhronizacije telesnih gibov stimulira razvoj, sicer bolj zaspane, druge polovice možganov.

V primerjavi z drugimi alternativnimi dejavnostmi, kot so šport, glasba, ples in podobno, so rezultati vključenosti v cirkuške aktivnosti vidni v zelo kratkem času. Tu ni prostora za tekmovalnost, temveč za sodelovanje, skupnost, za premikanje meja, podajanje drugačnih pogledov na stvari v svetu, potrjevanje samega sebe, samorefleksijo. Udeleženci sprejmejo svojo edinstvenost, svoje prednosti in slabosti. V procesu učenja opažajo, da so za določene spretnosti zelo uspešni, za določene pa potrebujejo več vloženega dela. Prav tako se vključijo v novo socialno mrežo.

Moj pogled

Po spletu okoliščin smo pred petimi leti na Minibusu veselja izvedli delavnico žongliranja. Če bi mi nekdo takrat rekel, da bom vzgojitelj na področju cirkusa, mu sploh ne bi verjel. Izobraževal sem se namreč na področju turizma, v zadnjih letih pa preprosto ne morem stran od cirkusa. Natančneje, ne morem stran od CIRKUSA SKUPNOSTI, kajti socialni cirkus ne more obstajati brez skupnosti. Skupnosti, ki združuje otroke, mlade, trenerje in prostovoljce, ki oblikuje zdravo vzgojno okolje. Kot vzgojitelj čutim, da res živim in prenašam don Boskovo poslanstvo. V teh petih letih sem pri mladih opazil takšen razvoj, ki ga sploh ne morem opisati z besedami. Cirkus je prostor, kjer ustvarjalnost nima meja, kjer smo z mladimi na isti ravni. Ni potrebno, da si profesionalec, ki žonglira s šestimi žogicami. Smisel je, da rastemo skupaj. Preko cirkuškega pristopa in Don Boskove asistence nastane prava čarovnija. Čarovnija, ki pripelje do socialnega vključevanja in aktivne participacije, do preprečevanja pasivnosti in razvoja zasvojenosti, boljšega šolskega uspeha in zdravstvenega počutja, in še in še. Posebna čarovnija je tudi ta, da me mladi na odru niso nikoli razočarali. Mislim, da je vse to tisto, kar me še vedno drži v cirkusu in mi daje motivacijo za delo in nadaljnje izzive.