Mladinska ulična vzgoja

Zasavska statistična regija

Nekaj malega o najmanjši slovenski statistični regiji

Jutri bo že prvi torek v oktobru in z njim nova preizkušnja v kvizu »Kdo želi biti Slovenionar?«. Na starem mestu se bomo pomerili v poznavanju zasavske statistične regije! Da se boš še bolje odrezal, priporočam, da si prebereš spodnji zapis 😉

Zasavska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Na našem zemljevidu, s katerim si na Minibusu veselja pomagamo pri spoznavanju Slovenije, smo jo označili najmanjšim koščkom zelene barve.

Tako po površini kot po številu prebivalcev je to najmanjša slovenska statistična regija. Ta hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju, sestavljajo le štiri občine:

            TRBOVLJE          HRASTNIK     ZAGORJE OB SAVI               LITIJA
 

Čeprav se marsikomu danes to območje ne zdi zelo pomembno, pa je bilo v prvi polovici 19. stoletja prav to območje zelo zanimivo. Tu so namreč odkrili velike zaloge kvalitetnega rjavega premoga (imenovan tudi črno zlato), ki pa jih zaradi slabih prometnih povezav ni bilo mogoče izkoriščati v večjem obsegu. Zato so se odločili čez savsko dolino zgraditi odsek Južne železnice (577,2 km dolga dvotirna železniška proga na relaciji Dunaj – Maribor – Celje – Ljubljana – Sežana – Trst), ki je leta 1849 povezal Celje in Ljubljano.  Zaradi tega je Zidani Most postal zelo pomembno železniško križišče, to območje pa industrializirano kot prvo na Slovenskem. Pomembne dejavnosti so bile rudarstvo oziroma premogovništvo, topljenje cinka, svinca in železa, steklarstvo, opekarstvo in apnenice.

Ker nas v petek čaka kostanjev piknik in kulinarike te regije ne bomo mogli preizkusiti na kuharski delavnici, naj vam kar tukaj povem, da je 200 let rudarjenja in industrializacije svoj pečat pustilo tudi v kulinariki. Jedi, značilne za te kraje, so preproste, narejene iz žit, stročnic in okopavin, a izjemno okusne. Najbolj poznane so: knapovsko sonce ali funšterc, grenadimarš, zasavska jetrnica, rudarska kisla župa, prečmuh ali fižol z jabolki, krumpantoč, pehtranova potica

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku. V Hrastniku je še vedno aktualna tudi steklarna. Od tu izvira tudi najstarejša rudarska godba v Sloveniji. Svetovno znana pa sta Kajak kanu klub Hrastnik in njegov najuspešnejši kajakaš, Peter Kauzer, evropski in dvakratni svetovni prvak v slalomu na divjih vodah.

Iz občine Trbovlje prihaja Tanja Ribič, ki je v seriji Naša mala klinika igrala gospodično Velepič in bila ena izmed žirantov v šovu Znan obraz ima svoj glas. Še bolj kot ta znana slovenska igralka in pevka zabavne glasbe pa sta v Trbovljah verjetno pomembni cementarna Lafarge in termoelektrarna. Ta je še posebej zanimiva, ker ob njej najdemo kar 360 m visok Trboveljski dimnik (»raufnk«), ki je najvišja zgradba v Sloveniji in najvišji dimnik v Evropi. Če se želiš povzpeti nanj, moraš premagati kar 1300 prečk!

Če imaš rad višino, pa ti bo všeč tudi 1220m visoki Kum, znan tudi kot zasavski Triglav. Meni se zdi lepa legenda, ki pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe, zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm« (pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla sanjskega fanta. Kum je geografsko lociran skoraj v središču Slovenije in pogled z vrha seže skoraj po celi Sloveniji.

Na Slovenijo pa je kar nekaj časa gledal tudi verjetno najbolj znani Zasavec, natančneje Zagorjan, Janez Drnovšek, ki je bil nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in predsednik Republike Slovenije ter je pokopan na zagorskem pokopališču in ima v Zagorju postavljen tudi doprsni kip. Poleg nekdanjega slovenskega predsednika je velika posebnost Zagorja 15. poldnevnik, ki je razviden skozi središče mesta kot osvetljena črta.

V središču Slovenije pa leži Litija. V Litiji je GEOSS, to je geometrično središče Slovenije. Znan izletniški kraj v občini so Vače, znane po vaški situli in drugih arheoloških najdbah iz 5. in 6. stoletja pr. n. št. Na ogled pa vabijo tudi rovi prebujenega svinčevega rudnika Sitarjevca in grad Bogenšperk, na katerem je 20 let svojega življenja preživel tudi znameniti raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor.

Tako, pa smo preleteli vse občine v regiji. Za konec naj vam predstavim samo še Perkmandeljca, rudarskega škrata, ki naj bi po legendi varoval “knape” in jih s svojimi norčijami velikokrat obvaroval pred nesrečo. Če imate še nekaj minut, vam v branje priporočam simpatično zgodbico, ki sem jo našla med raziskovanjem te regije. In še sladek bonbonček (ali projekt dveh auš), zabavni videoposnetek, ki me je nasmejal med pripravo kviza.

Pripravila: Kornelija Debelak (informacije pobrane iz glave in s svetovnega spleta :))

Morda vas zanima tudi