Le kdo ne pozna don Boska? Mnogi smo že slišali zanj. Pa ga res poznamo. Na to vprašanje smo skušali odgovoriti z izletom v Torino in okolico. Tako smo se od 26. do 29. avgusta odpravili v kraje, kjer je don Bosko živel in začel svoje izjemno delo. Da pot ne bi bila prenaporna zaradi predolgega sedenja, smo se ustavili v Veroni, kjer smo občudovali Romea in Julijo, rimski amfiteater, čudovite zgradbe in zelene parke. Zvečer nas je po dolgi poti čakala naša začasna postojanka Colle don Bosco. Spali smo torej na kraju, kjer se je rodil don Bosko. Ker je bil izlet teambuilding, smo si skupaj pripravili večerjo in tudi nekaj naslednjih obrokov.
Naslednji dan je bil zaznamovan z don Boskom. Dopoldne smo si ogledali rojstno hišico, glavno cerkev, muzeje in si vzeli čas za nakupovanje. Popoldne smo se zapeljali v Torino Valdocco, kjer je don Bosko začel oratorij. Vsak kotiček, pa naj bo to sobica, kapelica, cerkev ali pa dvorišče, nam je govoril sam po sebi in nam odkrival delček don Boskovega življenja. Kar malce utrujeni smo se vrnili v našo postojanko na Colle.
Tretji dan naj bi bil namenjen bolj posvetnim stvarem. Najprej smo spoznali in si ogledali cirkuško šolo v Torinu, na žalost pa nam je deževno vreme (to za Italijo ni najbolj značilno) onemogočilo ogled centra mesta. Tako smo se zopet zatekli v Valdocco, kjer smo po ogledu tamkajšnjega oratorija oz. Salezijanskega mladinskega centra ugotovili, da je najbolje, če se poberemo nazaj na Colle.
Zadnji dan, ko se je vreme končno malo izboljšalo, smo se odpravili proti domu in s sabo peljali še malo dežja. Na poti so se nekateri ustavili v Gardalandu, drugi pa v idiličnem kraju Sermione. Izlet, za nekatere pa romanje je bila prijetna, a hkrati kratka izkušnja. Čeprav je bilo vreme deževno, ni preveč skvarilo celotnega programa. Verjamem, da nas je don Bosko vsaj malo nagovoril in navdušil, da bomo še z večjim poletom delali v njegovem duhu.
Boštjan Jamnik
