Če misliš, da je taborjenje samo postavljanje šotorov in pečenje hrenovk – razmisli še enkrat. Naš tabor za starejše najstnike je bil vse prej kot običajen. Bil je nori roadtrip brez avtomobilov, direktno v srce narave, poln smeha, igre, spontanosti in mokrih nogavic. Za začetek: štiri dni brez telefona, a z veliko boljšimi stvarmi – družbo, naravo in dogodivščinami. Spali smo v šotorih, poslušali dež, ki nam je ponoči šepetal zgodbe, in se zbujali s ptičjim koncertom (OK, pa tudi s smrčanjem iz sosednjega šotora). Vrhunec tabora? Kanu avantura! Vsi smo zagrabili vesla in se odpravili do druge plaže – pogumno, kot da gremo osvajat novo celino. Nekaterim se je kanu obrnil, a so z nasmehom na obrazu priplavali do obale (če že moraš pasti v vodo, naj bo to s stilom). Zvečer smo ob ognju postali pravi igralci – pantomima je zaradi smeha poskrbela za boleče trebušne mišice. In namesto limonade? Mokteli! Ker samo sedenje ne pride v poštev, smo se lotili športa. Igrali smo bejzbol in badminton, ampak čisto v našem stilu – z improviziranimi pravili. Pa to še ni vse – naredili smo lastne gole za vaterpolo, jih postavili v reko in organizirali turnir, ki je bil res top. In kaj smo se naučili? Da je narava kul. Da je od interneta boljša povezava – tista med nami. Da se najboljši spomini zgodijo, ko si moker, blaten in obdan z ljudmi, ki ti polepšajo dan.
Dušan Đukić
