V času zimskih počitnic smo, kot je to že v navadi, organizirali program za otroke. Pisana druščina je štela 20 osnovnošolskih otrok, nekaj zaposlenih in prostovoljcev (domačih in tujih).
V petdnevni dogodivščini smo bili tri dni v prostorih organizacije, dva dni pa smo se potepali.
Za prvi izlet smo se odpravili drsati. Med nami so bili tisti, ki so lahko drsali skoraj miže in takšni, ki so na drsalke stopili prvič. Ko smo že vsi dobro čutili bolečine v nogah in utrujenost, smo se odpravili na kosilo, ki so ga za nas pripravili prostovoljci. Kosilo je bilo tako dobro, da smo si povrnili moči in zaključili dan z druženjem ob igrah ali na igrišču. Za drugi izlet smo si želeli sankanja, a nam jo je vreme tako zagodlo, da snega skoraj nikjer ni bilo več, potem pa je ta dan še deževalo. Kot drugo možnost smo si izbrali kopanje v Pokritem olimpijskem bazenu v Kranju in videli, da je bila to dobra odločitev. Otroci so uživali, skakali in v zraku skušali odbiti žogo. Na koncu je spet sledilo kosilo in vrednotenje programa.
Trije dnevi, ki smo jih preživeli v naših prostorih so potekali tako, kot smo tega vajeni že več let. Začenjali smo z uvodom v dan, kjer smo se zunaj najprej razmigali, potem prebrali poučno zgodbo, postavili uganko in se razdelili v tri skupine. Skupine so pomenile, da so sodelovali na eni izmed naslednjih dejavnosti: priprava kosila in sladice za vso skupino, ustvarjalna delavnica s pirografi ali šivanjem pošasti ter cirkuška delavnica. Po zaključku teh dejavnosti smo se ponovno vsi zbrali skupaj in pojedli kosilo, potem pa se spet odpravili ven na zaključno igro. Zaključne igre so bile zelo napete in borbene, zato je bilo včasih tudi nekaj jeze, ki pa je hitro minila. Dneve smo zaključili z vrednotenji in žrebom rešitve uganke, kjer smo podelili nekaj sladkih malenkosti.
Ob koncu počitniškega programa so bili otroci tako zadovoljni, da so želeli, da bi program trajal dlje in bi ga imeli tudi med vikendom.
Sandra Ružičić
