Miha Kramli, priznan psihoterapevt in strokovnjak za kemične in nekemične odvisnosti, je vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. V okviru svoje zaposlitve v Ambulanti za odvisnosti se ukvarja predvsem z zasvojenostjo otrok in mladostnikov od interneta, socialnih omrežij in video igric (to SKUPAJ imenuje nova tehnologija) in jih obravnava kot bolezenska stanja.
Pri svojem delu opaža veliko povečanje tovrstnih odvisnikov že pri najmlajših otrocih.
Nova tehnologija ni problem, problem smo ljudje, ki je ne znamo uporabljati. Prizadevati si moramo za oblikovanje kulturne uporabe nove tehnologije.
Modra svetloba, ki prihaja od monitorjev, je kradljivec hormona melatonina: povzroča nespečnost, motnje spanja, stalno utrujenost. Pretirana uporaba vpliva na dele možganov, ki skrbijo za ambicioznost, voljo, moč. Človeka oropa notranje moči, strasti.
Ko se otrok rodi, ima 100 milijard nevronov. In če naš otrok prva tri leta gleda risanke v nekem naravnem ritmu z naravnimi toni in naravnimi barvami, se nevroni povezujejo pa naravni poti. Če pa gleda risanke s cvilečimi glasovi, intenzivnimi barvami, hitrimi gibi, se nevroni povezujejo hitreje, intenzivneje, zato je velika razlika med otrokom, ki odrašča v naravnem ritmu razvoja, in otrokom, ki odrašča v hitrem ritmu.
Po treh letih je z možgani tako kot v sadovnjaku. Odrežemo odvečne veje, da okrepimo obstoječe veje, da drevo dobro rodi. Tako po treh letih telo odvrže nepovezane nevrone, odvečne nevrone in ostanejo tisti nevroni, ki so se med seboj povezali. Če so se povezali na osnovi intenzivnega, histeričnega, bo tak otrok seveda v življenju veliko bolj razburljiv kot tisti, ki je odraščal v naravnem okolju, kjer ni bilo teh umetnih, intenzivnih spodbud.
Izrednega pomena je, da starši ustvarimo higieno odnosa do nove tehnologije že od rojstva otroka, ker si otrokovi možgani zaslužijo, da se nevroni povezujejo na način, da bo otroku v življenju veliko laže in da bo uspešen.
V omenjenem centru med drugim obravnavajo tudi mladostnike, ki na leto preživijo več kot 3000 ur na socialnih omrežjih, YouTube in pametnih telefonih, medtem ko odrasli v službi letno v povprečju preživimo 2100 ur.
»Do 12. leta je za otroke miza najbolj važna oprema,« pravi Miha Kramli.
Velika razlika je, če mi delamo ali se zabavamo s pomočjo nove tehnologije.
Kadar delamo s pomočjo pametnega telefona, tablice ali računalnika, se naši možgani organizirajo tako, da ob tem velikokrat začutimo utrujenost in naveličanost. Zato nas delo s pomočjo nove tehnologije ne zasvoji.«
Ko pa uporabljamo pametni telefon, tablico, računalnik ali playstation za zabavo, se naši možgani organizirajo čisto drugače. Ne začutimo več utrujenosti in naveličanosti, ampak hočejo možgani vedno več intenzivnosti in tveganja.
»Zasvojenost z novimi tehnologijami pride v hišo čisto tiho. Ko je opazna, pa je že zelo hudo,« pravi Miha Kramli.
Če je otrok naravnan, da je aktiven, samo kadar dobi zunanje dražljaje, bo s časoma potreboval več takšnih dražljajev. Starši morajo biti pozorni na to, da je pomembno, da so otroci aktivni iz lastnih potreb, ne iz zunanjih dražljajev.
Ko bo otrok v neki situaciji, ko bo že odrasel, bo znal najti rešitev v občutkih (branje, petje, delo na vrtu – se razvija vest). Če so otrokovi možgani mesece, leta izpostavljeni nasilnim vsebinam se adaptirajo na nasilje. Ko se starši želijo s takšnim otrokom pogovoriti, je to zanj neprijetno. Veliko burneje reagirajo na izzive, ki jih doživijo v življenju.
Nevrologi opozarjajo na pojav, da lahko pretirana uporaba nove tehnologije privede do tega, da človek izgubi sposobnost ambicioznosti, zagnanosti.
Možgani potrebujejo potrditvene občutke: pogovor, skupne stvari, medosebne odnose.
Kako to, da se otrok ne naveliča poslušati enih in istih pravljic? Otrok si vizualno predstavlja zmaje oz. karkoli je v pravljici takrat. Tako nastaja zasnova za abstraktno razmišljanje. Človek brez abstraktnega razmišljanja je vodljiv, nekritičen.
Danes, v sodobnem svetu možgani dobijo toliko podatkov, kot so jih v preteklosti dobili v 2 letih. Možgani so se adaptirali (zaradi prevelikega števila informacij) in sprocesirajo samo še to, kar je luštno, fajn.
Stopnje oz. kako drsimo v zasvojenosti z novo tehnologijo:
- stopnja: starši pokličejo otroka h kosilu, medtem ko on igra igrice. Pride na kosilo čez dve minuti;
- stopnja: starši ga pokličejo, čez 10 minut ga še vedno ni. Čez 5 minut starši zakričijo, da naj pride h kosilu. On pride, vrže hrano vase in odvihra. Tu se že vzpostavlja NAVADA;
- stopnja: starši ga pokličejo h kosilu. On se sploh ne odzove. Gredo ga iskat, da bi prišel na kosilo. Želijo mu odvzeti, omejiti uporabo telefona. On agresivno reagira. Vzpostavljeno je PRISILNO VEDENJE.
- stopnja: otrok ne sliši staršev, ker je padel v igrico. Izbruh ob dotiku, nasilje: ZASVOJENOST.
»Zdravljen alkoholik v vinski kleti = otroška soba s TV, računalnikom, telefonom. To preprosto ne gre skupaj!« pravi Miha Kramli.
Primeri: 11-leten fant pride s starši v ambulanto na obravnavo zaradi zasvojenosti s socialnimi omrežji, prekomerno uporabo telefona, po 9 ur na dan. V ambulanti so se dogovorili za postopno zmanjševanje. Zalomilo se je, ker ga oče ni znal vključiti v druge dejavnosti in je fant po 5 do 6 ur gledal v strop. Mama pa je bila izčrpana do konca, nanjo ni bilo mogoče računati. Kako pomembno je torej, da starši postavijo meje pravočasno.
Pomembna dejstva pri uporabi nove tehnologije ali KAJ LAHKO NAREDIMO, DA NAM BO BOLJE?
Možgani potrebujejo 1700 ponovitev nečesa, da sprocesirajo, kaj počnejo.
- Pomembna je povezanost z družino, 2–3 ure na dan, kjer se ustvarja prostor za kemični proces v možganih, da človek dobi dovolj potrditvenih občutkov. Kemični procesi pripeljejo do čustvene pomiritve. To temelji na tem, da je človek naravnan na pozitivnost, na smisel.
- Fizična aktivnost nahrani otrokove možgane. Če ima otrok dovolj fizične aktivnosti, mu virtualni svet ne škoduje toliko.
- Do 12. leta so možgani narejeni tako, da lahko postavljamo meje: otrok bo jezen, ne bo nas pa zasovražil; bo jokal, ne bo pa zameril do konca). V tem obdobju nastopamo s pozicije MOČI. Otroški možgani zahrepenijo po zaupanju. Od 12. leta naprej gradimo prijateljstvo.
- NE PREPOVEDUJEMO nove tehnologije, ampak jo OMEJIMO! Tudi odrasli moramo biti zgled: koliko časa bomo na telefonu, kaj bomo delali … Pomembna je družinska kultura uporabe nove tehnologije, ki se začne že pred rojstvom otroka.
Zanimivosti
Kitajci so sprejeli zakon, da imajo otroci lahko telefon trikrat na teden. Ob neupoštevanju zakona lahko gredo starši v zapor.
Neka ameriška raziskava je pokazala, koliko denarja se porabi za razvijanje novih tehnologij: kar 3 milijarde dolarjev na leto.
POVZETKI PREDAVANJA
Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, 11. aprila 2025, zapisala Polona Kos.