Kaj bomo danes delali?
A je rešitev uganke…?
A mamo kaj kruha, a mamo mleko?
Sandra, ________ mi nagaja!
Polona, ________ me lovi!
Zakaj jst? On je prvi začel!
Dans se mam ful za učit.
Kdaj bomo prespal?
Kdo ma največ točk na turnirju?
A gremo vn?
To so izjave in vprašanja, ki se najbolj pogosto uporabljajo v našem dnevnem centru. No, tiste za učenje ne toliko, a vseeno jo kdaj pa kdaj slišimo. Večkrat je zelo hrupno, kakšen mimoidoči bi se lahko vprašal pa kaj tu počno, a tako je, ko pridejo naši nagajivi in polni energije mladi, ki komaj čakajo na medsebojno druženje.
Kmalu bomo zakorakali v april in zunaj je vse lepše vreme, ki ga bomo v prihodnosti skušali izkoristiti za aktivnosti na prostem, a v zimskem času smo večino časa preživeli notri, zato je bilo potrebno pripraviti res veliko aktivnosti. Nekatere aktivnosti smo načrtovali z mladimi, tako v mesecu marcu poteka mesečni turnir v zračnem hokeju, aprila načrtujemo spanje v dnevnem centru in v maju izlet. Vsake toliko časa izvedemo kuharsko ali ustvarjalno delavnico, ki jo sami predlagajo, ostalo pa načrtujemo zaposleni na naših rednih načrtovalnih srečanjih.
In kaj smo počeli prve tri mesece tega leta? Veliko tega, a vsega ne moremo zapisati. Na kuharskih delavnicah smo pripravili pisano mehiško rižoto, orehove štruklje, tortne lizike, italijansko mineštro, … Ustvarjali smo pomladansko okrasitev oken, obeske za ključe, podstavke za sveče, zapestnice, kiparili, … Na kvizih in klepetalnicah smo se spomnili holokavsta, spoznali slovenske običaje, različne religije, se naučili o posledicah kajenja in drugih vrst zasvojenosti ter drugo. V začetku leta smo se podali na pustolovščino iskanja krivca (Cluedo), se odpravili na drsanje in poskrbeli za praznovanje rojstnih dni. Letos smo se lotili tudi sestavljank, manjših in takih s 500 ali 1000 koščki, ki so za nas postale pravi izziv.
Do poletnih počitnic in naših taborov naš čaka še kar nekaj dogodivščin in vsi skupaj se jih močno veselimo. Radi smo skupaj, radi se družimo in korakamo po isti poti, čeprav je včasih naporna, smo skupaj si prisluhnemo in pomagamo, kar pa na koncu največ šteje.
Sandra
