Dejstva o spolnosti na spletu, tveganih spletnih vedenjih in spletnem nasilju – povzetek MoPS izobraževanja
Mladi živijo v svetu, kjer je prihodnost negotova, vedno več je težav na področju mentalnega zdravja, povečuje pa se tudi individualizem. Prav zaradi tega vsega se mladi zatekajo v Digitalni svet, kjer se ustvarjajo virtualne skupnosti, družbena omrežja, internetne osebnosti (t.i. ‘influencerji’) in dostopajo do video iger, video vsebin, spolnih vsebin,… Prav zato, ker se vedno več stvari dogaja v naših zaslonih, moramo razumeti, da ima lahko, še posebej za mlade, svet za zaslonom in stran od njega enak pomen.
Kje vse so lahko aktivni naši mladi? Instagram, TikTok, Discord, Youtube, Snapchat, Reddit, Ome TV, Omegle, Chatroullete, Tiny chat in verjetno še kaj, kar mi ‘’tastari’’ sploh ne vemo, saj smo obtičali na Facebooku, ki mladim ni več zanimiv.
Nekatere stvari, ki jih štejemo pod tvegana spletna vedenja so spletne prevare, različni spletni izzivi, ki so lahko neškodljivi lahko pa so tudi smrtno nevarni (na primer, da poješ tableto za pomivalni stroj), video klepetalnice pri katerih dobiš naključnega sogovornika, spletne potegavščine, ‘’poverty porn’’ (vsebine, ki so namenoma ustvarjene, da v gledalcih izzovejo močno čustveno reakcijo usmiljenja, pozornost usmeri stran od strukturnih težav in se osredotoči na osebne stiske oseb), virtualne skupnosti s tvegano vsebino, tvegano vedenje pa lahko predstavlja tudi prekomeren čas uporabe. Pri izzivih je pomembno, da otroke in mlade informiramo posredno, da ne vzbujamo zanimanja in s tem sprožimo novih izzivov ali t.i. copy cat-ov.
Ker se vedno več našega življenja prestavlja na splet, se je tudi nasilje pojavilo tam. Zanj je značilna hitrost in viralnost, časovna in prostorska neomejenost, večinoma anonimen storilec in zelo izpostavljena žrtev, ni omejen na ožje socialno in družinsko okolje, pogostejše je pri puncah (prikrite oblike nasilja- prikrivanje, izločevanje, ignoriranje), več kot tretjina mladih je že bila žrtev spletnega nasilja, pogosto pa to nadaljuje tudi izven spleta. Na splošno je problem pomanjkanje splošne regulacije na spletu in pomanjkanje intervencij v spletnem okolju.
Znaki spletnega nasilja so podobni znakom tradicionalnega nasilja (https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/policija-za-otroke/nasilje-med-vrstniki/kaksni-so-znaki-nasilja-nad-vrstniki ), eden od bolj vidnih znakov je lahko spremenjen odnos do elektronske naprave, na primer večje skrivanje naprave, tesnoba ob prejetem sporočilu, dalje časa traja, da mladostnik pogleda na napravo. Ko ugotovimo, da naš otrok/mladostnik doživlja spletno nasilje je pomembna odzivnost, sploh kadar gre za fotografije in zlorabo podatkov. Pomembno je, da dokaze shranimo, ne glede na to, kako boleči so, saj je ob prijavi potrebno dodati dokaze. Storilca se blokira in nadzoruje, da z njim res ni nadaljnjih stikov.
‘’Pa saj samo gledam, kaj pišejo po netu, jaz nisem nič kriv/a’’. Tudi kot opazovalci nosimo odgovornost in kadar neprimerno vsebino širimo dalje, postanemo tudi sami storilci. Prav zaradi opazovalcev težko zagotovimo 100% odstranitev vsebine, ker ne vemo, kaj je kdo videl in kaj je kdo shranil.
Da bi se mladim približali, pokažemo zanimanje za aplikacije, ki jih uporabljajo, spodbudimo, da nam pokažejo, kaj se tam dogaja in jim ne dajemo občutka, da je to ‘’kar nekaj tam gor’’, saj se bodo v takem primeru samo še bolj zaprli, nas pa imeli za tiste stare, ki nimajo pojma o internetu. Naj ne bomo zadržani ampak kar načnemo teme in vprašanja, kaj počnejo na internetu, kaj je popularno, kakšne vsebine gledajo, kaj ob tem doživljajo itd. In ob kateri starosti začeti pogovore o spletu in spletnih vsebinah. Pogovor o spletni aktivnosti začnemo hitro, pri starosti 8, 9 let oziroma, ko otrok začne prihajati v stik z internetom, ne smemo pa se izogibati tudi pogovora o spolnosti, saj se je je na internetu zelo težko izogniti.
Potrebno je omeniti, da je splet tako zelo veliko polje, da so stvari omenjene v članku samo majhen delček vsebine. Prav tako je dobro vedeti, da ni vse, kar je na internetu slabo, saj najdemo veliko koristnih informacij, različnih idej, tudi stiki, ki jih vzpostavimo so lahko pristni. Kljub vsemu pa se moramo zavedati tudi vseh pasti, na katere lahko naletimo mi in mladi, naša naloga pa je, da mlade na to opozarjamo in jih ozaveščamo in jih tako spodbujamo k varni uporabi interneta.
Kam po pomoč, če pride do spletnih prevar, zlorab, nasilja…?
https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu
Članek je nastal na podlagi MoPS izobraževanja za mladinske delavce, prostovoljce in študente iz Mreže mladinskih centrov v Ljubljani. V svet spleta nas je popeljal Rok Gumzej, diplomirani socialni pedagog iz Logouta- centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta.
Zapisala Anja Dukarič