ORODJE PODPORE IN SKRBI ZASE
Fokusing je introspektivna metoda samoraziskovanja in razvoja, gre pravzaprav za naraven način poslušanja svojega telesa, ki omogoča stik z modrostjo telesa. Je tudi (notranji) odnos, proces in temelji na izkustvu posameznika. Za proces fokusinga je treba ustvariti prave pogoje, to pa sta potrpežljivost in spoštovanje. Pri fokusingu je prisoten felt sense[M1] , saj ta predstavlja pravzaprav osrednji koncept metode fokusinga. Gre za telesno zaznavo, skozi katero se pokaže celota izkušnje (težave, situacije, téme …) v sedanjem trenutku.
Felt sense je torej utelešen občutek pomena. V sebi nosi vse védenje o trenutnem položaju ter o naslednjem koraku, ki ga položaj potrebuje. Felt sense je izkušen tukaj in zdaj, je težko opisljiv, saj predstavlja več, kot se da izraziti kognitivno, običajno potrebuje svež in metaforičen jezik; predstavlja določeno življenjsko situacijo, vendar vsebuje implicitno več, kot se je o njej vedelo do sedaj, izkušen pa je na telesni način. Je subtilen, telesno-čustveni občutek, ki ga doživljamo kot celostni vtis iz telesa. Občutek zaznamo, preden ga lahko ubesedimo in z njim zdržimo, čeprav je nejasen in nerazločen. Pri opisovanju felt sensa si pomagamo s senzoričnimi pridevniki, simboli, metaforami, gibi, zvoki ter podobami. Težko ga je razumeti zgolj razumsko z logiko, vendar v sebi kljub vsemu nosi največjo moč preobrazbe. Proces iskanja in dovoljenja, da se felt sense oblikuje, ima moč dotakniti se bistva spremembe. Posameznik se tako premakne iz stanja zastoja v stanje toka.
Fokusing je lahko tudi orodje za delo z mladimi, saj z mladimi lahko izvedemo različne vaje in jim na ta način omogočimo stopiti v stik s sabo. Z mladimi lahko izvedemo naslednje vaje: val zaznavanja (1-minutni check-in), notranje vreme, risanje premika naprej, mikro gib iz občutka, metaforična kartica, vprašanje telesu, »nekaj v meni …« (jezik sebstva) ter fokusing pit stop (mini pristanek).
1. Val zaznavanja (1-minutni check-in)
Val zaznavanja lahko uporabimo na začetku srečanja kot nekakšno regulacijo in za povečanje občutka prisotnosti. »Zapri oči ali pogled usmeri v eno točko. Kje v telesu najbolj čutiš svoje počutje? Kako bi opisal ta občutek? Toplota, napetost, nemir, praznina …? Samo poimenuj z eno besedo ali v sliki – brez razlage.«
2. Notranje vreme
»Če bi tvoj trenutni občutek bil vreme, kakšno vreme bi to bilo? Megla, nevihta, sonce po dežju, veter …?« Mladostnik lahko vreme nariše in predstavi tudi s pomočjo risbe.
3. Risanje premika naprej
Po risbi trenutnega počutja (vreme v telesu) se mladostnik lahko povabi, da ‘nadgradi’ risbo. »Zdaj nariši, kakšno bi bilo to občutje, če bi naredilo en majhen korak naprej.«
4. Mikrogib iz občutka
»Zdaj dovoli telesu, da naredi en zelo majhen gib, ki je točno tak, kot bi želel ta občutek.« V primeru, da se zgodi premik, naj mu sledi globlji dih, olajšanje – to je potem felt shift.
5. Metaforična kartica
»Če se občutek v tvojem telesu izrazi z metaforo, katera bi bila? Npr. kamen v trebuhu, gumijast zid, utripajoča žarnica, pesek v pljučih …«
Metaforična kartica pomaga ubesediti težko razložljive notranje občutke brez analize.
6. Vprašanje telesu (izogniti se besedi »zakaj«!)
Ko je občutek jasen, sledi vprašanje: »Če bi ta občutek imel glas, kaj bi rekel, da potrebuje?« ali »Kaj bi ti pomagalo, da bi ti bilo samo malo bolje?« Dobro je, da odgovor pride iz telesa, ne iz uma. In če občutek malo zadiha, pride olajšanje – to je premik.
7. »Nekaj v meni …« (jezik sebstva)
Namesto: »Sem anksiozen;« »Nekaj v meni je nemirno in hoče pobegniti.« Slednja vaja pomaga pri deidentifikaciji, notranji varnosti in preprečuje preplavljenost.
8. Fokusing pit stop (mini pristanek)
»Za trenutek opazim, da nekaj v meni ni mirno, tega ne popravljam. Samo priznam si, nekaj v meni to doživlja. In diham okoli prostora, okoli tega.« Fokusing pit stop je lahko izjemno orodje za stres, za čas pred intenzivnim pogovorom ali po njem.
Fokusing nam pomaga bolje razumeti sebe, svoje potrebe in svoja čustva, sprejemati jasnejše odločitve, učinkovito reševati življenjska vprašanja, premagovati blokade, zaupati svoji notranji modrosti in intuiciji, izraziti sebe na bolj pristen in avtentičen način, okrepiti občutek za lastne meje in zmanjšati vpliv okolice, pozdraviti čustvene rane, zamere in sovražne občutke, poglobiti meditacijo ali lastno duhovno prakso ter poglobiti proces psihoterapije.
Nika Bavdek
[M1]Upam, da je slovenska psihologija že našla izraz za to, ne le opis.