Rafo Pinosa
Družina temelji na odnosih, ki so vzpostavljeni med družinskimi člani. Odnosi v družini so med seboj različni. Odnos med možem in ženo je bistveno drugačen od odnosa, ki ga imata starša do otrok. Nikakor ni primerljiv z odnosom, ki jih imajo otroci med sabo. Še več, tudi odnos vsakega od staršev do vsakega otroka je enkraten, drugačen. Čeprav je to normalno, so otroci zaradi občutka, da jih starši različno obravnavajo, pogosto prizadeti.
Temeljni odnos, ki daje ton ozračju v družini, je odnos med možem in ženo oziroma med očetom in mamo. Ta odnos je dobesedno os, okoli katere se vzpostavljajo vsi drugi odnosi družinskih članov znotraj in izven družine.
Temeljna naloga staršev je, da zagotovijo otrokom varnost ter da poskrbijo za njihov vsestranski celostni razvoj: telesni, duševni, duhovni in socialni. Ob tem velja izpostaviti, da je pomembno, da sodelujeta pri vzgoji otrok oba, torej oče in mama, vsak s svojo človeško posebnostjo. V svojih vzgojnih nalogah sta oče in mama nezmenljiva. Oče naj bi zagotavljal trdnost, red, spoštovanje in upoštevanje družinskih in drugih pravil, mama naj bi skrbela za varnost, toplino, razumevanje, čustveno bližino. Vzgojni vlogi očeta in mame se, čeprav sta različni, na vsakem koraku med seboj prepletata.
Za uresničevanje vzgojne vloge očeta in mame v družini je bistven odnos, ki ga gradita zakonca med seboj. Pristen, iskren, ljubeč odnos pomaga obema pri uresničevanju njune vzgojne naloge. Za ozračje v družini je pomembno tudi, na kakšen način zakonca rešujeta medsebojne konflikte, do katerih neizbežno prihaja. Poleg besed in pravil, ki jih vzpostavljata v družini, je v vzgoji pomemben zlasti zgled, ki ga otroci prejemajo od svojih staršev. Zgled pa se ne prenaša preko besed, ampak preko čustvenih odzivov in ravnanj v konkretnih situacijah.
Pogosto rečemo, da je pogovor zelo pomemben za graditev partnerske zveze. Za krepitev specifične vzgojne vloge očeta in matere je pomembno, da se zakonca med seboj pogovarjata o vzgojnih vprašanjih, s katerimi se srečujeta ob svojih odraščajočih otrocih. Še posebej se je potrebno pogovarjati o situacijah in dogodkih, za katere zakonca menita, da eden ali drug ali pa oba skupaj nista odigrala svoje vzgojne vloge tako, kot bi si želela ali kot sta načrtovala. »Napake« v vzgoji otrok, ki so neizbežne, niso usodne, če se znata starša iz njih kaj naučiti ter v morebitni podobni situaciji v prihodnosti ravnati drugače.
O teh in nekaterih drugih temah smo se pogovarjali in delili svoje mnenje na prvem letošnjem srečanju šole za starše, ki ga ob podpori Mestne občine Ljubljana, Oddelka za preprečevanje zasvojenosti, tudi letos za starše mladostnikov pripravlja Skala. V prihodnjih mesecih se bomo dotaknili različnih vidikov vzgoje, o čemer bomo poročali tudi na tej spletni strani.